Sredi gričevnate zelene pokrajine stoji manjša enodružinska hiša iz 70. let, v kateri živi starejša gospa. V hiši bi si novo domovanje rad uredil tudi njen vnuk s svojo mlado družino. Hišo si skupaj želijo prenoviti tako, da bo omogočala dvostanovanjsko bivanje. Babica si želi toplega in udobnega pritličnega stanovanja, v katerem se bo počutila varno, mlademu paru pa je pomemben predvsem velik in svetel bivalni prostor s kuhinjo. V hišo umestimo dve stanovanji – pritlično stanovanje za babico in stanovanje v nadstropju ter mansardi za vnuka in njegovo družino.
Pritlično stanovanje zasnujemo tako, da se vsi bivalni pristori odpirajo proti vrtu na jugu in dolini na vzhodu. Pritlični del hiše obdamo z betonskim vencem, ki se na južni strani odcepi od ravnine fasade in ustvari intimen atrij. Atrij ščiti pred nezaželjenimi pogledi z vzhoda, hkrati pa omogoča pogled na južni vrt in gozd za njim. Vse obstoječe okenske odprtine povečamo do tal, da se v stanovanje prebije več svetlobe in da jih lahko uporabimo kot nove dostope v stanovanje. Glavni vhod je umeščen na severno stran stavbe, na južni strani pa je iz kuhinje in dnevnega prostora možen dostop do atrija.
V nadstropje umestimo vse spalnice in kopalnica mlade družine. Obstoječe predelne stene se prilagodijo tako, da je možna ureditev treh prostornih sob. Obstoječe balkone v nadstropju se odstrani, obstoječe okenske površine se povečajo.
Mansarda se spremeni v svetel, prostoren dnevni prostor, kjer se nahajata tudi kuhinja in jedilnica. V obstoječo streho se na južni strani izreže luknjo, v katero se umesti sončno teraso z razgledom proti gozdu. Do terase je omogočen dostop skozi velika drsna panoramska okna, ki v mansardo spustijo južno sonce. Dnevni prostor se odpira na teraso, v poletnih dneh je z njo povsem povezan.